petek, 28. september 2012

Duhovna "razprodaja"





Ta krajši esej bi z lahkoto poimenovali tudi - Nič novega za zahod, pri čemer mi beseda zahod služi za označevanje pomenskega polja, kamor spadajo še oznake v stilu zahodni kapitalizem, vladavina trga, fetišizem prostega trga, zahodnjaški ameriški ali evropo-centrizem in vse podobne besede ter besedne zveze, ki povzamejo to posebno realnost današnje dobe. V tem besedilu se ne bom spopadala z ideologijo prostega trga ali temnimi platmi centrizmov vseh vrst, ampak se v ospredje samo po sebi vsiljuje trgovanje z duhovnostjo ali guru-mešetarstvo, kakor ga nekoliko v šali včasih poimenujem sama.
Kaj je guru-mešetarstvo? Najkrajša definicija bi bila "razprodaja" z duhovnimi rečmi, pri čemer je definicija izjemno ohlapna in pavšalna. Zahodu je še enkrat znova uspelo nekatere starodavne tradicije in izjemna znanja spremeniti v produkte, ki se fino tržijo. Ta esej je spodbudilo kar nekaj takih "ponudb". Ena takšnih, ki me je nazadnje zares nasmejala in hkrati spodbudila, da nekoliko podrobneje razmislim o tej temi, je bila ponudba joge za poslovneže - super cena, super usposobljeni strokovnjaki in... posebna joga za poslovneže, taka na hitro, ker slednji pa ja nimajo časa na pretek, toliko da se nekoliko razgibajo in "počešej svoje čakre" (slednjo besedno zvezo dolgujem dragemu prijatelju). Skratka, taka posebna joga za posebno ciljno skupino potrošnikov, ki imajo denar, da si jo privoščijo, nimajo pa časa na pretek, da bi se zares poglobili vase in ukvarjali z duhovnimi vprašanji.
Zahod na tržišče pošilja produkte, ki se prilagajajo zakonu, ki se mu reče ponudba-povpraševanje. Produkti so premišljeno lansirani glede na ciljne skupine in trenutne razmere na trgu (le kdo bi ponujal nekaj, kar nihče ni pripravljen plačati - jasno, da to ne gre ;) ). Pri tem pa pozablja zahod na nekaj bistvenega - produkti, ki jih ponuja in o katerih je na tem mestu govora, so starodavna znanja, tradicije, skrivnosti, ki se jih ne da preprosto ovrednotiti in zaračunati. Seveda razumem, da morajo ljudje, ki ti znanja predajajo naprej, ob tem tudi preživeti, a vse skupaj bi bilo veliko bolj v duhu same "ponudbe", če bi delovali na primer na princip prostovoljnih prispevkov, donacij ali pa bi postavili zares simbolične cene. Večina ljudi bi bila presenečena, koliko so ljudje pripravljeni dati, če jim nihče pred nos ne porine računa ali etikete s ceno. Na ta način bi iz tega pri nas precej cvetočega "biznisa z duhovnostjo" izginili tudi mnogi "guruji", ki to niso ali pa so precej zanič predstavniki tega poslanstva.
Skratka, zahod je s postavljanjem cen in s prilagajanjem nekaterih tisočletja nespremenljivih tradicij in praks zahodnemu trgu, izkrivil nekatera starodavna znanja s področja duhovnosti. Seveda to ne velja za vse, ki predajajo in posredujejo dragocena znanja. Je pa na tržišču (če še sama zapadem v našo zahodnocentrično terminologijo) veliko "falš" ponudbe, katere primarni cilj ni posredovanje nekaterih najdragocenejših modrosti, temveč akumulacija kapitala. Drugega nasveta za vas nimam, kakor da čim hitreje pobereš šila in kopita, proč od tovrstnih gurujev.

Lp, Tina

sreda, 26. september 2012

"Kakor mine dan med jutrom in večerom,
tako med slo po potovanju in željo po domovini mineva moje življenje." (H. Hesse)