Kjer koli že sem, bi zmeraj bila še kje drugje... vedno me kliče nova pot... na poti pa so zmeraj neprecenljivi trenutki, ko sem pri-sotna tam, v času in prostoru, v katerem se nahajam... to so momenti polne zavesti, trenutki stika s sabo... popolnoma svobodna; tako sem zmeraj na poti, drugod... kjer lovim te trenutke zavesti... kjer iščem, kako (p)ostati to, kar sem...
Lp, Tia_
Ni komentarjev:
Objavite komentar