Svetlikajoč svet...

    Ewo, prišli smo do konca tega leta - in zadnji post v tem letu bo posvečen svetlikajočemu svetu okoli nas... To leto je bilo (in zaenkrat še je) eno tistih, ki si ga bom zapomnila kot "moje"... Bilo je neponovljivo, z novimi izkušnjami, spomini in vtisi... Tale praznični post posvečam vsem vam, ki zdle kukate tale post, še posebej pa vsem tistim "smejočim ljudem trpeče zemlje", katerih obrazi z nasmehi me spremljajo na mojih poteh... Tistim torej, ki niso rojeni pod tako srečno zvezdo, kot "mi"...

Vsem želim lepe, tople in nasmehov polne praznike!!!

Utrip Azije...

      Azija me je preprosto začarala :) Zato sem se odločla en post namenit temu, kar me je tud letos na popotovanju po Aziji spet navdušlo - njen utrip, živost, barvitost... Azija je preprosto fantastična in izjemno fotogenična!!! Dežele, ki sem jih obiskala in ljudje, ki sem jih spoznala, me spremljajo še danes, utrip Azije nosim s sabo... Azija je moj Shangri-La...

 (na slikah od zgoraj navzdol: Kalaw-Burma, Siem Reap-Kambodža, Saigon-Vietnam, Hanoi-Vietnam in Mekong-Laos)

Druga pespektiva - my point of view

"Dva meniha gledata zastavo, ki plapola v vetru & se prerekata, 
ali se giblje zastava ali veter... 
Mimo pride zenovski mojster & pravi :
'Ne giblje se ne zastava ne veter - giblje se zavest!' "

(zenovski koan o zastavi)

Začetek s koanom je povsem naključen - koan sem prebrala pred kakšnim mesecem in mi od takrat ne gre iz glave... Se pa v določenem smislu navezuje tudi na to, kar želim povedati z današnjimi slikami. Tale zgodba se začne s filozofijo (kakopak :) ). Izbira tega študija je bila definitivno ena mojih boljših... Sam študij sicer da toliko, kolikor si od njega pripravljen vzeti (kot najbrž vsi drugi)... In v tem smislu, je dal ta študij veliko. Predvsem zato, ker sem se na ta način tekom teh let srečevala z drugačnimi miselnimi horizonti, ki so mi vedno znova pokazali polni pomen relativnosti "našega, zahodnega miselnega sveta" (kdo je že naš del sveta poimenoval zahod in kje je ob tem stal ??? zahodni svet je zahodni glede na kaj???). In že velikokrat mi je prišlo zelo prow zavedanje, da nobeno gledišče ni absolutno in da moja perspektiva ni v ničemer bolj priviligirana od tvoje/drugih perspektiv... Najbrž je to tudi ključ za razumevanje enosti tega sveta, tega, da res vsi s svojimi raznovrstnimi perspektivami prebivamo na istem planetu!!! Če nič druga, mi razmišljanje o drugi perspektivi pomaga videti pogled, ki je ne-moj... Seveda pa ta objava lahko pokaže pogled, ki je samo moj...

Free Burma - čudoviti ljudje trpeče zemlje

Potovala sem po Burmi... Deželi tisočih pagod, neskončnih riževih polj, brezmejnih naravnih lepot... In, iskrenih ljudi - slednje je razlog, da sem se zaljubila v to deželo, čeprav v tem primeru velja rek, da ljubezen tudi boli... Boli, ko gledaš nasmejan obraz in prijazno dušo, a trpeče oči... Leta in leta se v Burmi tem čudovitim ljudem dogajajo grozote, dnevno so jim kršene človekove pravice... In edini problem Burme je očitno nezanimanje za te ljudi - najbrž nimajo dovolj nafte ali draguljev, da bi se uprlo pogled tja daleč na vzhod... Vem, da nima smisla pisati o njihovi žalostni zgodovini, niti o zgodbi njihovega danes, ljudje ostajajo trpeči in nevidni in oči sveta se ne bodo obrnile vanje zaradi teh besed... Namen teh besed je samo, da te ljudi ne bi popolnoma pozabili!!  In dokler tudi sama nisem vsaj malo začutila njihovih usod, si niti nisem predstavljala te trpeče zemlje. Sedaj pa mi ne gre iz glave... Takoj, ko sem zapuščala Burmo, se je v meni naselila žalost, kaj puščam za sabo... Ljubezen do čudovitih ljudi te dežele ostaja in wem, da se v prihodnosti gotovo povrnem nazaj...
Torej, Burma skozi moje oko!

"Srbija, Srbija i samo Srbija" :)

Brez skrbi, tole ne bo kaka posebna nacionalno obarvana objava, v bistvu sploh nism mela namena naredit objave o Srbiji, ampak... Srbija se mi je preprosto zgodila (no, natančneje Beograd) in me je očaral... Mesto, nabito z energijo, me je zares prevzelo... Ko se ustaviš v čevapčariji ali ko se samo sprehodiš po ulicah Beograda, lahko začutiš Balkan :) Živo, barvno in "busy" mesto... Res je posebno, zato je nastalo tudi kar neki slik. Za zaključek - pa šta da kažem, bilo je predivno!!! :)

"Oko podobo na ogled postavi..."

Najbrž večina, ki me pozna, ne bi niti pomislila, da se bom kdaj spravila delat "fotoblog". Pa sej tudi sama nism mela namena, niti si nism mislila, da ga bom. Za tiste, ki me mogoč ne poznate - razlog, zakaj jz in fotoblog nisma najbolj očitna kombinacija - nekateri ljudje bi me opisal, da "živim v jami", ker se že leta uspešno izmikam tehnologiji in napredku povezanem z njo :). Torej, kdo bi si mislil, da sploh znam ustvarit blog?!? :D Ampak, čas vsili spremembe... Poleg tega pa ostaja moje radovedno oko in podobe, ki se jih je v času "jame" kar nekaj nabralo, čeprav sem še vedno čisti "rookie" :D... In zato je skrajni čas, da moje oko te podobe na ogled postavi...