Filipini so ogromna država, sestavljeni iz zares velikega števila otokov. Potovanje med njimi je po zraku ali po vodi. Oboje zna biti pustolovščina zase. sploh v deževni dobi (torej v poletnih mesecih) je oboje lahko tudi povsem onemogočeno - če je tajfun ali močan monsunski dež, letališča in pristanišča zaprejo. V potovanje je treba vračunati vse morebitne prepreke, na katere pač nimamo vpliva. Midva sva veliko letela. v 45 dneh sva opravila kar 10 poletov, od tega več kakor pol v notranjosti, med filipinskimi otoki. Letala so za naše standarde nekoliko zastarela, letalske družbe pa povečini nezanesljive (nizkocenovniki). Dobra plat letalskega prevoza po Filipinih je, da je poceni. It's cheap, and that's about it. O varnosti je bolje ne razmišljati, kdor nima rad ne letenja ne plutja po vodi, bo Filipine težko prepotoval.
Ker sva ob pristanku na Filipine izvedela, da je na severu, kamor sva nameravala najprej, ravno tajfun, sva se odpravila na manilsko letališče in na licu mesta kupila karto za Coron, najsevernejši del Palawana. Že čez slabo uro sva sedela na letalu s propelerji, ki ni izgledal nič kaj obetavno. Najina pustolovščina se je officially začela :).
Coron je idealen za privajanje na filipinsko mentaliteto in način življenja. Poleg tega je to eden od najboljših mest za potapljanje in opazovanje razbitin in potopljenih japonskih vojaških ladij iz druge svetovne vojne. Okoli Corona je ogromno otokov in prelepih plaž, ki jih je vredno obiskati - t.i. island-hoping.
Ni komentarjev:
Objavite komentar